Poljski premier Donald Tusk se je znašel v središču političnega škandala po svojem novoletnem nagovoru narodu, v katerem je napačno navedel letnico ustanovitve poljske države. Poslanci poljskega sejma so Tuska obtožili poskusa potvarjanja zgodovine, potem ko je leto 2026 označil za tisočo obletnico Poljske. Uradno zgodovinopisje namreč določa leto 966 kot začetek poljske države, ko je knez Mješko I. sprejel krščanstvo, kar pomeni, da bo tisočletnica države dejansko nastopila šele čez več desetletij. Kritiki iz vrst parlamentarne opozicije so poudarili, da takšne napake v uradnih nagovorih niso dopustne in da spodkopavajo nacionalno identiteto. Poljski mediji, vključno s časnikom Fakt, poročajo, da so poslanci premierjeve navedbe označili za škandalozne in nespoštljive do poljske zgodovine. Tuskova napaka je sprožila val razprav o kakovosti priprave državniških govorov pod novo vlado, medtem ko podporniki premierja trdijo, da je šlo za nenameren spodrsljaj pri navajanju letnic. Kljub temu opozicija vztraja, da premier z napačnimi informacijami zavaja javnost o ključnih zgodovinskih dejstvih naroda.

Poslanec vladajoče stranke v Južni Koreji je vložil resolucijo za izključitev 45 opozicijskih poslancev, ki naj bi preprečevali pridržanje nekdanjega predsednika Yoon Suk Yeola zaradi njegove vpletenosti v obtožbe o vojaškem pravu. Na Tajvanu pa opozicija protestira pred predčasnimi volitvami, ki naj bi ciljale na 'pro-kitajske' poslance, kar bi lahko prevesilo ravnotežje moči v korist vladajoče Demokratske progresivne stranke. V obeh primerih gre za očitke o političnem blokiranju in vplivanju na pravosodje ter izid volitev.

Po predlogu spremembe Zakona o odnosih med Tajvanom in Kitajsko s strani poslanke Lin I-chin, ki predvideva preimenovanje zakona in črtanje omembe združitve, se je oglasil Svet za celinsko Kitajsko in poudaril, da mora imeti sprememba zakona široko družbeno podporo, saj je zakon temelji na ustavnih dopolnilih in je politično občutljiv. Opozicija (KMT) je kritizirala predlagane spremembe in jih označila za "igranje z ognjem" ter uporabo "zdravila za strah pred Kitajsko". Poslanka Xu Yuzhen je dejala, da se s spremembo ustave ni za šaliti.

Češka opozicijska tabora sta zahtevala odstavitev predsednika spodnjega doma češkega parlamenta in vodjo radikalnih nacionalistov Tomia Okamure, potem ko je ta v novoletnem nagovoru ostro napadel vodstvo Evropske unije in Ukrajine. Okamura je predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen označila za "ponorelo aktivistko", Evropsko unijo pa obtožil, da drvi v tretjo svetovno vojno. V svojem govoru se je osredotočil tudi na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki ga je obtožil vodenja hunte, ki naj bi češkim upokojencem kradla sredstva za osebno razkošje. Kritiki opozarjajo, da so Okamurove trditve o financiranju oborožitve Ukrajine neresnične, saj Češka trenutno ne namenja več neposrednih proračunskih sredstev za orožje, temveč je s posodabljanjem lastne obrambe prek zavezniških kompenzacij celo ustvarila dobiček. Opozicija od premierja Andreja Babiša zahteva, da se od teh izjav jasno ogradi, saj Okamura s svojimi stališči neposredno škoduje zunanjepolitičnemu ugledu države in odnosom znotraj zveze NATO in EU. Poleg tega so njegove obtožbe o korupciji v Ukrajini v češki javnosti naletele na mešane odzive, zlasti v luči preteklih korupcijskih afer v Kijevu.

Ukrajinski minister za zunanje zadeve Andrij Sibiga je javno stopil v bran ukrajinskemu veleposlaniku na Češkem Vasilu Zvariču, potem ko se je ta zapletel v oster diplomatski spor s predsednikom češke poslanske zbornice Tomiem Okamuro. Sibiga je prek družbenega omrežja X sporočil, da je veleposlanik ravnal povsem pravilno in diplomatsko, ko se je odzval na domnevne žalitve Okamure, uperjene proti Ukrajini in njenemu političnemu vodstvu. Minister je hkrati odločno zavrnil kritike in "poučevanje" s strani čeških politikov glede primernega obnašanja tujih diplomatov. Spor se je dodatno zaostril, ko je češki diplomat Petr Macinka kritiziral Zvaričevo javno ocenjevanje izjav enega najvišjih ustavnih predstavnikov Češke republike. Macinka je mnenja, da takšno ravnanje tujega veleposlanika ni primerno. Sibiga je v odgovoru pozval k bolj konstruktivnemu dialogu, medtem ko češka opozicija zaradi incidenta in Okamurove retorike že zahteva njegovo razrešitev s položaja predsednika spodnjega doma parlamenta. Dogajanje odraža globoke notranjepolitične razkole na Češkem glede podpore Kijevu.

Grška opozicijska stranka PASOK je v seriji javnih izjav ostro kritizirala vlado Kiriakosa Micotakisa in desničarsko stranko Grška rešitev (Elliniki Lysi), ki jo vodi Kiriakos Velopulos. Glavno jabolko spora ostajajo očitki o domnevnem sodelovanju med vladajočo Novo demokracijo in stranko Grška rešitev pri spreminjanju sestave neodvisnega organa za zagotavljanje tajnosti komunikacij (ADAE). PASOK trdi, da sta stranki sodelovali, da bi vplivali na preiskavo v škandal s prisluškovanjem, ki že dalj časa pretresa grško politično prizorišče. PASOK je stranko Velopulosa označil za nekakšnega zaščitnika oziroma orodje vlade, ki prevzema odgovornost za dejanja Micotakisa. Poleg ustavnih in institucionalnih vprašanj se je politični konflikt razširil tudi na gospodarsko področje. PASOK je podpredsedniku vlade Kostisu Hacidakisu očital sprevračanje dejstev glede stanja v kmetijstvu. Medtem ko vlada trdi, da kmetijski sektor v zadnjih sedmih letih cveti, opozicija poudarja, da gre le za vladno propagando, ki ne odraža realnih težav kmetov. Stranka Grška rešitev je na očitke odgovorila s protiobtožbami, da je prav PASOK tisti, ki v parlamentu pogosto glasuje za vladne predloge in s tem dejansko deluje kot opora trenutni oblasti. Te napetosti kažejo na poglobitev politične polarizacije v Grčiji glede vprašanj neodvisnih institucij in ekonomske politike.

Češke opozicijske stranke so sprožile postopek za odstavitev predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure, vodje stranke SPD, zaradi vsebine njegovega novoletnega nagovora. Kritiki iz vrst ODS, Piratov in gibanja STAN so njegove izjave označili za nesprejemljive, pri čemer so nekateri vsebino opisali kot prorusko propagando in širjenje sovraštva. Predsednik Piratov Zdeněk Hřib je napovedal, da se bo zbiranje podpisov za predlog o razrešitvi začelo prihodnji teden. Opozicija od vlade zahteva, da se jasno distancira od Okamurovih stališč, medtem ko stranka STAN pripravlja resolucijo, s katero bi se parlament uradno ogradil od njegovih izjav. Na nagovor se je odzvalo tudi ukrajinsko veleposlaništvo, ki je izrazilo nestrinjanje z retoriko češkega politika. Medtem ko koalicijski partnerji, kot je Patrik Nacher iz stranke ANO, zadeve še ne komentirajo podrobno, podporniki svobode govora poudarjajo pravico do izražanja lastnih stališč.

Češka opozicija na čelu s stranko ODS je sprožila postopek za razrešitev predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure, vodje desničarske stranke SPD. Razlog za ostro politično reakcijo so bile njegove izjave v novoletnem nagovoru, ki so jih nasprotniki označili za sovražne in uperjene proti Ukrajini. Predsedstvo ODS je v svojem sklepu vsebino govora označilo za nesprejemljivo ter pozvalo vlado, ki jo sestavljajo stranke ANO, SPD in Motoristi, naj se od Okamurovih besed jasno distancira. Poleg stranke ODS sta kritiko izrazili tudi stranka STAN, ki pripravlja posebno resolucijo, in ukrajinski predstavniki. Kritiki trdijo, da Okamurove izjave niso le politično sporne, temveč neposredno škodujejo mednarodnemu ugled Češke republike. V spodnjem domu parlamenta se tako obeta razprava o njegovi primernosti za vodenje zakonodajnega telesa. Napetosti so dosegle vrhunec po tem, ko so opozicijski politiki njegove besede opisali kot polne sovraštva, kar po njihovem mnenju ne pritiče visokemu državnemu funkcionarju. Razplet glasovanja bo odvisen predvsem od trdnosti vladne koalicije in odločitve stranke ANO, ki vodi češko vlado.

Poslanci v črnogorski skupščini so začeli razpravo o predlogu predsednika države Jakova Milatovića, ki je za novega sodnika ustavnega sodišča predlagal Predraga Krstonijevića, trenutnega sodnika Višjega sodišča v Podgorici. Milatović je svojo odločitev utemeljil na podlagi javnega poziva, objavljenega julija 2025, na katerega se je prijavilo sedem kandidatov. Po opravljenih razgovorih je predsednik ocenil, da je Krstonijević najbolj primeren kandidat za zapolnitev izpraznjenega mesta na ustavnem sodišču. Krstonijević, ki je svojo kariero gradil v pravosodju kot odvetnik in sodnik v Kotorju ter Podgorici, velja za izkušenega pravnika. Postopek imenovanja je sledil večmesečnim prizadevanjem za stabilizacijo ustavnopravnega reda v državi. Poleg Krstonijevića, ki ga je predlagal predsednik, je ustavni odbor ločeno predlagal tudi Nikolo Mugošo, nekdanjega predsednika državne volilne komisije. Med razpravo v parlamentu so se pojavili nekateri očitki, predvsem s strani poslanca Smailovića, ki je izrazil nezadovoljstvo glede sestave kandidatne liste oziroma določenih predlogov. Razprava je ključna za zagotavljanje polne funkcionalnosti najvišjega sodnega organa v Črni gori, ki je v preteklosti že imel težave z delovanjem zaradi nepopolne sestave.

Francoska nacionalna skupščina je z veliko večino glasov (255 za, 146 proti) sprejela prekinitev pokojninske reforme do januarja 2028. Poslanci so tudi zavrnili zamrznitev pokojnin in minimalnih socialnih prejemkov.

Predsednica srbske narodne skupščine Ana Brnabić je v svojem nagovoru ocenila, da je bilo leto 2025 v političnem smislu najtežje doslej. Po njenih besedah so se oblasti v tem obdobju spopadale s številnimi blokadami, ki pa so jih po njeni oceni uspešno premagali. Brnabićeva je ob tem izpostavila potrpežljivost in odgovornost srbskih državljanov, ki so po njenih trditvah omogočili stabilnost države navkljub pritiskom opozicije in protestnim gibanjem. Politično dogajanje v Srbiji so v preteklem letu zaznamovali predvsem ostri notranjepolitični konflikti in prizadevanja opozicije za zaustavitev določenih vladnih projektov. Brnabićeva je tiste, ki so sodelovali pri blokadah javnega življenja in institucij, označila za »blokaderje«, ter poudarila, da je bila zmaga nad temi poskusi ključna za nadaljnji razvoj države. Izjave prihajajo v času, ko se Srbija še naprej trudi uravnotežiti svojo evropsko pot z notranjimi političnimi trenji.

V španskem parlamentu so se zaostrili spopadi med premierjem Pedrom Sánchezom in voditeljem opozicije Albertom Núñezom Feijóojem glede korupcijskih škandalov. Gabriel Rufián (ERC) je posvaril Sáncheza, da bo zahteval volitve, če se bo primer Cerdán razvil v »Gürtel PSOE«. Feijóo je Sáncheza obtožil, da je njegova nezaupnica bila namenjena korupciji njegove ekipe, pri čemer je izpostavil 2-odstotni delež, ki ga je Cerdán prejemal od podjetja Acciona. Sánchez je odgovoril z očitki o neukrepanju Feijóoja glede korupcije v PP.

V nemškem Bundestagu je prišlo do ostre izmenjave mnenj med voditeljico AfD Alice Weidel in predsednico parlamenta Julio Klöckner. Klöcknerjeva je Weidlovo opozorila zaradi njenih izjav med splošno razpravo, pri čemer je slednja poskrbela za nekaj smeha, a tudi za ostre odzive.

V Združenih državah Amerike so se razpltele nove napetosti med republikanskimi politiki, neodvisnimi ustvarjalci vsebin in uveljavljenimi medijskimi hišami. YouTuber Nick Shirley je objavil videoposnetek o domnevnih množičnih goljufijah v otroških centrih v Minnesoti, kar je sprožilo zvezno preiskavo pod okriljem ministrstva za domovinsko varnost. Republikanski zakonodajalci so po razkritjih pozvali demokratskega guvernerja Tima Walza k odstopu, medtem ko so osrednji mediji, vključno s CNN in Telemundom, Shirleyja označili za skrajno desničarskega ustvarjalca, kar je sprožilo obtožbe o pristranskem poročanju in poskusih diskreditacije glasnika. Istočasno se je republikanski kongresnik Jim Jordan znašel pod plazom kritik zaradi objave transkriptov zaslišanj posebnega tožilca Jacka Smitha na silvestrovo. Kritiki trdijo, da je Jordan s terminom objave poskušal prikriti vsebino, ki razkriva njegov strah med napadom na Kapitol 6. januarja 2021. Smith je v pričevanju poudaril, da so bili dokazi proti Donaldu Trumpu vodeni izključno na podlagi dejstev, Jordanovi klici v Belo hišo med neredi pa naj bi služili kot ključen dokaz o resnosti takratnega ogrožanja nacionalne varnosti.

Med razpravo o proračunu za leto 2026 v turškem parlamentu je prišlo do napetosti med strankama AK Parti in CHP. Poslanec stranke MHP Celal Adan je opozoril poslanko AK Parti Leylo Şahin Usta zaradi njenega približevanja poslancem CHP. Govorec stranke AK Parti Ömer Çelik je obsodil "grde izjave" poslanca CHP proti Leyli Şahin Usta, ki jih je označil za nespoštljive do vseh ženskih poslanic in parlamenta, ter pozval CHP, da ukrepa.

V Španiji je voditelj Ljudske stranke (PP) Alberto Núñez Feijóo kritiziral vlado Pedra Sáncheza zaradi domnevne uporabe teorij zarote in zahteval ukrepanje proti poslancem, katerih družinski člani so vpleteni v sodne postopke. Poudaril je, da bi morali poslanci odstopiti, ne glede na pripadnost stranki, če so njihovi družinski člani vpleteni v sodne postopke. Medtem je v Dominikanski republiki nekdanji predsednik Hipólito Mejía pozval prebivalstvo, naj ne bo zaskrbljeno zaradi ministrov in drugih vladnih uradnikov, ki izražajo predsedniške ambicije v vladajoči Moderni revolucionarni stranki (PRM). Mejía meni, da demokracija zahteva odprt prostor za mlade.

V ponedeljek bo indijska poslanska zbornica (Lok Sabha) organizirala posebno razpravo ob 150. obletnici pesmi Vande Mataram. Premier Narendra Modi bo ob 12. uri odprl deseturno razpravo. Parlamentarna zimska seja bo tako posvečena tej pomembni obletnici.

Francoski premier François Bayrou se pripravlja na napovedovanje varčevalnih ukrepov, ki naj bi zmanjšali javno porabo za več kot 40 milijard evrov. Zaradi tega se sooča z močnim nasprotovanjem tako s strani levice kot desnice, pa tudi zdravstvenih delavcev, ki napovedujejo proteste. Bayrou bo skušal pridobiti podporo za svoj proračun s tiskovno konferenco, vendar se vlada sooča s krizo in možnim glasovanjem o zaupnici.

Nizozemska vlada se je znašla v krizi, potem ko je stranka NSC zapustila demisionarno vlado, s tem pa se je pridružila PVV. VVD in BBB sta ostali zgolj s 32 sedeži v parlamentu, kar otežuje nadaljnje delovanje. Premier Schoof se je moral soočiti z vprašanji v parlamentu o prihodnosti vlade. SGP in CU sta predlagali poskus oživitve koalicije, medtem ko PVV ne želi strmoglaviti vlade. NSC obtožuje VVD spreminjanja stališč. VVD naj bi prevzela ministrstva za zunanje zadeve, zdravje in socialne zadeve, medtem ko naj bi BBB prevzela ministrstvi za izobraževanje in notranje zadeve.

V Španiji se je okrepil spor med Yolando Díaz in stranko Junts zaradi predloga o zmanjšanju delovnega časa. Díazova je v parlamentu predstavila projekt zmanjšanja delovnega časa na 37,5 ur tedensko, ki pa ni bil sprejet. Hkrati se zaostrujejo odnosi med vlado in stranko ERC, ki zaostruje svoja stališča glede podpore vladi, medtem ko vlada ohranja vezi z Junts.